... ali mi mogoče tega ni treba... ravno... sedaj?
ja.. vprašanje na katerega si skušam odgovoriti že dobrih 5 ur..
.. ampak lahko bi pa vseeno ..
fak!
... neham ...
ja.. danes en tak lep dan.. sonce.. toplo..
vse kar si sploh lahko človek želi..
pa vendar potrebujem nekaj več..
morda je to le čik in kava..
morda je to hud in nadvse potreben tip v postelji..
ali pa je to le svoboda.. neobveznost..
časovna svoboda, da mi ničesar ne bi bilo potrebno storiti takoj zdaj..
da bi blo vse bolj ... u iziiii..
[sedaj razumem folk.. ki gre vsakdan na joint.. ]
res je...
... nevem kaj hočem .. gledam po hiši ...
mar nimam vsega kar si želim .. vse lahko dobim .. nič mi ne manjka ..
razmišljam o stotinah otrok, ki vsakdan umrejo od lakote, bolečine, strahu, groze, ...
še bi lahko naštevala ..
jaz pa hočem svobodo .. [ what the fuck!? ]
vsi smo čedalje bolj pohlepni.. nehote..?
ali nas je morda družba naučila, da moramo biti takšni..
moram.?
hotela sem besedo dovoli da za njo nekaj ostane.. nekaj o čemer se da premišljevati..
ni pregroba in je ob enem temna.

Ni komentarjev:
Objavite komentar