Hrepenenje II.

Moje hrepenenje

nikoli ga neboš spoznal,

prepoznal,

in cenil.

Obup mi ostane

a ni lahko

Vdala bi se,

usode ne spoštovala
in utonila

v lepoti sovraštva

moje duše.

Hrepenim po bližini,

tega ne pokažem.

Nikoli ne boš spoznal,

prepoznal,

in cenil.

Drugačen

Trenutek čarovnije
imam nek tuj

občutek ki

ga ne poznam da sem
popolnoma drugje.

Zagledam se v
šesto dimenzijo

katero čutim

upam da le jaz.

Zaznam bolečino

v samoti nekih ljudi

v srcu čutim

strahospoštovanje,

ne!

Čutim strast
ti jim ne pomagaš
človek pač nisi.

Pomagam,

pomagaš,

pomaga.

Pomagati?
Pomoč?

Grdo se znaš
izražati s hinavskim

nasmehom,

katerega tudi

vreden nisi.

Ne veš kaj je lakota.
Strast. Obup. Nič.

Samo zato

Očala so na meni.
samo zato, da me ne vidite jokati..
za vas vedno sem vesela
za vas naj bom pomoč
za vas se trudim

Očala so na meni.
samo zato, da me ne vidite jokati..
Slaba volja na meni.
nesmete je poznati..

To sem torej jaz,
dve osebi.
Ne živim, sem zato, da se prilagajam.
Drugim.

Očala so na meni.
Samo zato, da me ne vidite jokati..
__________________________________________________
za vsakim verzom je utemeljena zgodba.

Neznano.

Ko ti je ves trud zaman
ko ne moreš več naprej
mi ostaneš ti
neznano
samo ti si nepopolno kot vsi
samo ti si tako kot vsi
samo ti si up
ker me ne delaš manjše,
nesposobnejše, ko sem ob tebi
ker to delajo vsi
ko ne morem
in nisem mogla več naprej
si mi ostalo ti
neznano.
od tebe nisem slabša. niti boljša.
sem nič in ob enem vse.
neznano.

Ljubim smrt

To je tvoj psihični padec.
Trenutek ko umiraš.
Ni poti.
Naprej ne gre.

Ustaviš se in zamižiš.
Ne obstajam več.
Ljubim smrt.
Ljubim smrt.
Ljubim smrt.

Letim v prihodnost.
Ne.
To je iluzija,
ker v resnici spim.

Mrtva sem.
Psihično ubita.
Ne glej me.

Sram me je, a dogaja se.
Krivica je.
Krivica bo.

Ljubim smrt.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

Ko vsi ki ti pomenijo
smisel ali nesmisel
namišljenega življenja
pričajo o tem
da sivina modre barve ni
to kar želiš.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

Vidim nevsakdanjost
in razkol bo večen
ne vem absolutno
a govorim
oblika besed v stihu
to kar želim.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

[brez naslova]

Ko ne veš več kam.
Svet se ti zdi poguba.
Ko se ti zdi da umiraš.
Poet ni vreden ničesar.
Ko hočeš vsemu ubežati.
Je tam pred teboj nekdo.

Ukazuješ mi naj molim.
Drzneš si.
Ne poslušaš mojih težav.
Siliš me v nesmisel.
Hočeš da izgorim.

Ko ne veš več kam.
Sam ne boš.
Čeprav si že.