Balada

Ko poslušam
simfonijo
src in misli
združenih v eni sami
celoti, moji in tvoji
romantiki

Čutim kako sva si
blizu pa čeprav
si daleč
stran od tega nocojšnjega
koncerta ljubezni
v meni

Tli jubezen in želim
da slišiš, čutiš
to sedanjost,
valovitost teh občutkov
misli valovitost

Bogastvo celote
ni v meni ali tebi
je v obeh navidez
osamljenih
dušah, ki se družita
in ustvarjata
popolnost

Vse se zdi sanjsko
brez ovir, to vidiva
le midva, ker nihče
še ni okusil tega
brezčasja

Neskončne popolne
celovitosti

Ko ljubiš

je to tvoj začetek
melanholičen uvod
v nostalgijo jutra
ob lepoti barv obnemiš

potem si ti
in to ni več samota
je le vojna med občutki
in tem kar misliš
v svojem srcu

ko zmagaš
nisi še na koncu
boriš se s posledicami
katere niso nujno slabe
in minejo kot mine vse

le močna duša čuti
da prihaja ta neskončnost sreče
nostalgija oktobrske noči
melanholičen zaključek

Poet

Tisto česar ni
me prevzema in ljubi

ljudje ne priznajo
da imaš vrednost,
da obstajaš.

ne zgrešim te
vidim te

posebnost tvoje otožnosti
tvoje ljubezni posebnost

me prevzame in ljubi
tisto česar ni.

Rittardando

Prašen zid oblakov

se zgrinja nad mojo

barvito simfonijo duše.

Ljubim mesečino

ker njen občutek za

dinamiko ljubezni prevzame.

Ker nočem govoriti

rim in izpovedovati

svojih melanholičnih misli.

Upočasnim svoj govor,

tempo mehkega

zapisovanja mojih misli.

¿Me atiende?

¿Me atiende?

Je vprašanje

bolečine.

Gledam v noč in čutim

kako kriči

črna sova kliče tebe,

dragi Lorca.

¿Me atiende?

Nekoč si rekel

da pesem hoče biti luč.

Kako bo pesem luč,

ko pa nočeš pomagati

črni sovi

ki te kliče, dragi Lorca.

¿Me atiende?

Čutim jo

tesnobno doživetje

¿Me atiende?

Izguba

Ko se izgubiš

ljubiti želiš

a nikoar ni - ostaneš sam.

Ko izgubiš nekaj, kar ti je drago

Ko izgubiš nekoga, ki ti je blizu

Ko izgubiš tisto česar nikoli nisi zares imel

Ko izgubiš ljubezen do življenja

Ko izgubiš tistega, ki je naredil tvoj dan lepši

Ko izgubiš tisto kar si si vedno želel

Ko izgubiš nekaj kar ti daje življenje

Ko izgubiš solze

Ko izgubiš smeh

Ko izgubiš srce

Ko izgubiš smisel

Ko izgubiš vse

Ti ni več živeti.

Hrepenenje III.

Zakaj hrepenenje zamre

vedno ostane,

vedno čutim,

vedno vidim,

samota

želim si, da bi te sploh kdaj

imela

Da bi te sploh kdaj zares poznala

da bi sploh kdaj videl.

kako hrepenim po ljubezni

Kako potrebujem

neko bližino

čustev.

Čas vedno je ovira

za hrepenenje.

Upanje

Ko vidim luč

mislim o tem

kako sem ostala

sama

utesnjen občutek

ki ga ne razumeš

povzročitelj

Ko vidim luč

čutim

da ti moram odpustiti

moja senca

za mano je.

Če uspeš premagati

in prehiteti senco

in uvideti luč na koncu hodnika

je zate upanje

da umreš.

Ubijalec

O ti vsemogočni

ubijalec.

Ubil si mnogokatero

dobro oko.

Ubijati znaš

tudi duše.

Ubijati znaš

tudi polnost ljubezni.

V vsej svoji

psihoanalitični zgodbi,

te ni bilo tu.

Ubil si tudi srce.

Na daljavo.

Ker ni bilo dotika.

Tako kot ovca zaman

čaka da vzide sonce,

sonce dobrote.

In smrti.

Iz[poved] srca.

Neposredno ...

... iz mojega srca.

Zate pišem ta stih

Samo tebi ga posvečam

... Oči, ljubezen vidim v njih.

Ker moje srce hrepeni

... po tem da bi te ljubilo.

V dvomih je

Ker noče, da si izigran

Ker noče, da si žalosten

Težko si je priznati

da ljubezen ni le ena

Srce joče ker je razdvojeno...

Hrepenenje II.

Moje hrepenenje

nikoli ga neboš spoznal,

prepoznal,

in cenil.

Obup mi ostane

a ni lahko

Vdala bi se,

usode ne spoštovala
in utonila

v lepoti sovraštva

moje duše.

Hrepenim po bližini,

tega ne pokažem.

Nikoli ne boš spoznal,

prepoznal,

in cenil.

Drugačen

Trenutek čarovnije
imam nek tuj

občutek ki

ga ne poznam da sem
popolnoma drugje.

Zagledam se v
šesto dimenzijo

katero čutim

upam da le jaz.

Zaznam bolečino

v samoti nekih ljudi

v srcu čutim

strahospoštovanje,

ne!

Čutim strast
ti jim ne pomagaš
človek pač nisi.

Pomagam,

pomagaš,

pomaga.

Pomagati?
Pomoč?

Grdo se znaš
izražati s hinavskim

nasmehom,

katerega tudi

vreden nisi.

Ne veš kaj je lakota.
Strast. Obup. Nič.

Samo zato

Očala so na meni.
samo zato, da me ne vidite jokati..
za vas vedno sem vesela
za vas naj bom pomoč
za vas se trudim

Očala so na meni.
samo zato, da me ne vidite jokati..
Slaba volja na meni.
nesmete je poznati..

To sem torej jaz,
dve osebi.
Ne živim, sem zato, da se prilagajam.
Drugim.

Očala so na meni.
Samo zato, da me ne vidite jokati..
__________________________________________________
za vsakim verzom je utemeljena zgodba.

Neznano.

Ko ti je ves trud zaman
ko ne moreš več naprej
mi ostaneš ti
neznano
samo ti si nepopolno kot vsi
samo ti si tako kot vsi
samo ti si up
ker me ne delaš manjše,
nesposobnejše, ko sem ob tebi
ker to delajo vsi
ko ne morem
in nisem mogla več naprej
si mi ostalo ti
neznano.
od tebe nisem slabša. niti boljša.
sem nič in ob enem vse.
neznano.

Ljubim smrt

To je tvoj psihični padec.
Trenutek ko umiraš.
Ni poti.
Naprej ne gre.

Ustaviš se in zamižiš.
Ne obstajam več.
Ljubim smrt.
Ljubim smrt.
Ljubim smrt.

Letim v prihodnost.
Ne.
To je iluzija,
ker v resnici spim.

Mrtva sem.
Psihično ubita.
Ne glej me.

Sram me je, a dogaja se.
Krivica je.
Krivica bo.

Ljubim smrt.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

Ko vsi ki ti pomenijo
smisel ali nesmisel
namišljenega življenja
pričajo o tem
da sivina modre barve ni
to kar želiš.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

Vidim nevsakdanjost
in razkol bo večen
ne vem absolutno
a govorim
oblika besed v stihu
to kar želim.

Zakaj spet pišem
o bolečini mojega srca.

[brez naslova]

Ko ne veš več kam.
Svet se ti zdi poguba.
Ko se ti zdi da umiraš.
Poet ni vreden ničesar.
Ko hočeš vsemu ubežati.
Je tam pred teboj nekdo.

Ukazuješ mi naj molim.
Drzneš si.
Ne poslušaš mojih težav.
Siliš me v nesmisel.
Hočeš da izgorim.

Ko ne veš več kam.
Sam ne boš.
Čeprav si že.

Poraz.

Ko si končno na tleh
vedno si si tega želel
ljubil si PORAZ.

Gledam temnosivo steno
pod katero zdaj klečim
ljubil sem PORAZ.

Ko končno spet si tu
nikoli nisi vedel nič
ljubil si PORAZ.

Tu se gibam spet
v oblakih morje iščem
ljubil sem PORAZ.

Haiku.

kot sraka živim
krade me tvoja senca
izgubljam se tam

Ob meni

Hočem te objeti
čeprav samo za
trenutek
samo še jočem...
čedalje manj
se približujem
ljudem, se izmikam
kajti ne morem ohraniti stika
kajti ne morem jih ljubiti

Samo ti, si svetla
točka čiste, pristne ljubezni
bežim
od doma
od doma stran.
in še vedno, hočem te objeti.

Čeprav samo za nekaj časa
čeprav samo za...
... za trenutek.
Le da čutim tvojo bližino.
Le da čutim te ob meni.
Tvojo bližino in srce
ob meni.