Balada

Ko poslušam
simfonijo
src in misli
združenih v eni sami
celoti, moji in tvoji
romantiki

Čutim kako sva si
blizu pa čeprav
si daleč
stran od tega nocojšnjega
koncerta ljubezni
v meni

Tli jubezen in želim
da slišiš, čutiš
to sedanjost,
valovitost teh občutkov
misli valovitost

Bogastvo celote
ni v meni ali tebi
je v obeh navidez
osamljenih
dušah, ki se družita
in ustvarjata
popolnost

Vse se zdi sanjsko
brez ovir, to vidiva
le midva, ker nihče
še ni okusil tega
brezčasja

Neskončne popolne
celovitosti

Ko ljubiš

je to tvoj začetek
melanholičen uvod
v nostalgijo jutra
ob lepoti barv obnemiš

potem si ti
in to ni več samota
je le vojna med občutki
in tem kar misliš
v svojem srcu

ko zmagaš
nisi še na koncu
boriš se s posledicami
katere niso nujno slabe
in minejo kot mine vse

le močna duša čuti
da prihaja ta neskončnost sreče
nostalgija oktobrske noči
melanholičen zaključek